S pobudo Moja družba krepimo sodelovanje med nevladnimi organizacijami, občinami, mediji ter gospodarstvom.

LRF za Pomurje je lastnik certifikata kakovosti





 

Kliping je namenjen spremljanju zanimivih člankov in publikacij, ki se dotikajo in aktualizirajo nevladni sektor ter civilni dialog. Če ste tudi vi zasledili kaj, kar se vam zdi zanimivo in se nanaša na nevladne organizacije ali civilni dialog, nam to sporočite in predlagajte, da dodamo na to stran.


 

PUBLIKACIJE

ČLANKI

INTERVJU

DOKUMENTI


ANALIZE IN RAZISKAVE


KNJIGE


Zinka Kolarič

Kolarič, Črnak-Meglič, Vojnovič (2002): Neprofitno - volonterske organizacije.


Delo predstavlja v slovenski sociološki literaturi precejšno novost pri razumevanju pomena in dogajanj na področju civilnodružbenega organiziranja. V prvem poglavju umestijo avtorice privatne neprofitno – volunterske organizacije v sfero civilne družbe in v tem kontekstu definirajo njihove osnovne lastnosti. Drugo poglavje je namenjeno iskanju odgovora na vprašanje zakaj te organizacije sploh obstajajo v sodobnih družbah in zakaj sta njihova vloga in pomen v različnih družbah različna. V tretjem poglavju so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu slovenskih neprofitno - volunterskih organizacij. V zaključnem poglavju so s podatki iz mednarodnih raziskav prikazani trendi v razvoju privatnih neprofitno - volunterskih organizacij. Ob teh trendih avtorice opozarjajo na temeljne dileme v nadaljnjem razvoju teh organizacij.


Jelovac (ur) (2002): Jadranje po nemirnih vodah menedžemnta nevladnih organizacij.


Vse, kar je pomenljivo in pomembno v svetu človeških stvari, ima protisloven značaj. Ta se kaže predvsem v
tem, da takšne reči ponavadi stojijo pokončno, se večajo in višajo, hkrati pa so izpostavljene močnemu viharju,
kar pomeni, da so nagnjene k padcu. Kar je veliko in/ali visoko, zlahka pade, saj je hkrati majavo, nestabilno,
izpostavljeno prepihu. V tem pogledu na neprofitni sektor ni mogoče gledati kot na izjemo. Če izhajamo s takšne
iztočnice, nam na tem mestu ne ostane nič drugega, kot da se poglobimo v raziskavo položaja, vloge, dosega in
notranjih omejitev bistva fenomena nevladne organizacije kot take (iz uvoda).





Zakaj razvite države stavijo na nevladni sektor?


Mednarodne organizacije in države razvite demokracije že dolgo poudarjajo pomen nevladnih organizacij (NVO) pri zagotavljanju demokratičnosti družbe in kakovosti življenja in jih imajo zato za izjemno pomembnega partnerja pri kreiranju politik in programov. V Sloveniji nepridobitne organizacije združujejo več kakor milijon ljudi in njihov vpliv na našo družbo je velik. Še veliko večji pa bi lahko bil, če bi Sloveniji
končno uspelo izkoristiti njihov potencial.


NVO so odlična varovalka


Neodvisnost od vladne politike in kapitala podjetij daje NVO moč, da objektivno opazujejo družbena dogajanja. V tem smislu so edine, ki spregovorijo v imenu tistih, katerih potrebe lahko država in gospodarstvo hitro spregledata. Z analizami, opozorili in akcijami poročajo NVO na primer o spoštovanju človekovih pravic in o delovanju vlade. Te organizacije zagovarjajo spoštovanje temeljnih vrednot in ponujajo možne rešitve za probleme ter tako spodbujajo pomembne spremembe v načinu delovanja družbe.
Z razvitim nevladnim sektorjem bi slovenski državljani dobili učinkovit mehanizem, ki bi se hitreje odzival na nepravilnosti in nepravičnosti v družbi. Tako bi bila zagotovljena višja raven demokratičnosti družbe in bolj dosledno spoštovanje temeljnih človekovih pravic. Z različnimi načini podpore delovanju nevladnih organizacij bi državljani lahko izrazili svoje stališče, uveljavili osebno družbeno angažiranost in učinkovito zmanjšali občutek nemoči, ki ga imamo ljudje v državah formalne demokracije.


NVO poskrbijo za stvari, za katere država nima občutka


NVO opravijo celo vrsto storitev, ki jih državni organi in podjetja iz različnih razlogov izvedejo le deloma ali pa sploh ne. Zelo pomembno je, da je tako poskrbljeno tudi za storitve, ki, ekonomsko gledano, ne bi bile zanimive. To je lahko, recimo, varovanje pravic potrošnikov, specializirana pravna pomoč marginaliziranim skupinam, usposabljanje določenih ciljnih skupin ali varstvo okolja. Poleg opravljanja ‘‘storitev’’ za družbo hkrati NVO poskrbijo za boljšo kakovost življenja državljanov. Meščani lahko na primer pridejo do bolj zdravih živil, kmetje pa do priložnosti na področjih, ki drugače komercialno ne bi bila zanimiva.
Z razvojem in profesionalizacijo nevladnega sektorja bi se kakovost in nabor storitev v Sloveniji povečala, to pa bi povišalo kakovost življenja državljanov. NVO svoje naloge izpolnjujejo ceneje od državne uprave in to bi Sloveniji pomagalo izboljšati učinkovitost porabe javnih sredstev. Povečala bi se tudi inovativnost obstoječih storitev in predlaganih rešitev.


NVO so pomemben vir delovnih mest


Nevladni sektor v Sloveniji zaposluje petkrat manj ljudi, kakor bi jih lahko glede na povprečje v drugih državah. Večina NVO tako programe izvaja s pomočjo prostovoljcev. To, da ni dobrih kadrov, onemogoča profesionalizacijo storitev takšnih organizacij, s tem pa tudi optimalni izkoristek njihovega potenciala. Zaposlovanje v nevladnih organizacijah pomeni »nišo« za dvig stopnje zaposlenosti v državi, predvsem za
iskalce prve zaposlitve, pa tudi za izkušene starejše ljudi.
Če bi Slovenija dosegla evropsko povprečje stopnje zaposlenosti v nevladnem sektorju, bi število brezposelnih zmanjšala za do 23 odstotkov. S povečano zaposlenostjo v tem sektorju bi se močno dvignila profesionalnost NVO in posledica tega bi bila tudi njihova večja učinkovitost. Dodatni potencial povečanega zaposlovanja v nevladnem sektorju se skriva še v razvoju novih izobraževalnih programov za usposabljanje kadrov. Po opravljenih analizah lahko realno pričakujemo, da bi v obdobju 2004---2010 v nevladnem sektorju
našlo delo 6000 iskalcev zaposlitve.


NVO so vir inovativnih pogledov, pristopov in storitev


NVO praviloma obstoječega stanja in sprejetih stereotipov ne razumejo kot samoumevnih. Zato pomenijo koristno gonilo družbenih sprememb, ki voz razvoja preusmerja na pot, boljšo za večino državljanov. Z družbeno inovativnostjo si prizadevajo za aktiviranje prezrtih potencialov družbe, povezave in sodelovanje pa vzpostavljajo na področjih, kjer to še ni praksa. Inovativnost nevladnega pristopa se najbolje kaže v razvoju specializiranih izobraževalnih programov, pri ustanavljanju tako imenovanih socialnih podjetij, v promociji novih konceptov trgovanja in pri sodelovanju z investitorji, ki bi radi poslovali družbeno odgovorno.
Z razvojnimi spodbudami bo Slovenija nevladnim organizacijam dala moč za generiranje sprememb v družbi. Ker znajo pritisniti na odločevalce in na industrijo, bodo NVO postale garancija inovacij in razvoja, tudi v tehnološkem smislu. Konstruktivni pritiski organizacij, ki delujejo na področjih varstva okolja, sociale in spoštovanja človekovih pravic, bodo povzročili poudarjen občutek za družbeno odgovornost v podjetjih, katerim bodo dali spodbudo za razvoj učinkovitejših postopkov in za izdelavo boljših izdelkov. Podobno bodo NVO konkurenčno okolje vzpostavile tudi v javnem sektorju in ga prisilile v učinkovitejše, spretnejše in za državljana koristnejše ravnanje.


NVO državi pomagajo do boljših rešitev


EU poudarja pomen večjega sodelovanja s civilno družbo in si prizadeva za vzpostavitev sistematičnega dialoga z NVO. Sodelovanje med odločevalci in NVO je v državah razvite demokracije ustaljena praksa, ki zagotavlja optimalnost sprejetih odločitev, tako v smislu strokovnih vsebin kakor tudi v smislu družbene sprejemljivosti. V tako imenovani civilni dialog se zaradi strokovne ustreznosti zelo zgodaj vključujejo relevantne stanovske organizacije, NVO z ekspertnim znanjem na obravnavanem področju, pa tudi posamezniki oziroma skupine, ki jih sprejete odločitve neposredno prizadenejo (lokalne skupnosti).
Vključevanje nevladnih organizacij v postopke sprejemanja zakonodaje in politike bi Sloveniji prineslo bolj kakovostne, bolj napredne in bolj razumljive dokumente. V takšnih odprtih procesih bi se ustvaril širši konsenz o sprejetih vsebinah, ki bi bile bolje razumljene, to pa bi občutno olajšalo izvajanje sprejetih odločitev.


NVO državljanom pomagajo do zadovoljstva


NVO pomagajo državljanom pri razvijanju njihovih talentov in pri zadovoljevanju njihovih interesov, pripomorejo pa tudi k osebnostni rasti posameznikov. Državljanom zagotavljajo zanimiv način nenehnega učenja in pridobivanja novega znanja, ne glede na starost. Večja usposobljenost NVO lahko v Sloveniji izzove večji interes posameznikov za delo NVO in s tem tudi prostovoljno vključevanje teh ljudi v delo NVO. Kot posledica tega se lahko izboljša samopodoba posameznikov, ki v tem procesu sodelujejo. Vse to pa spet povečuje moč sektorja in podpira pozitivne družbene spremembe.


NVO so priložnost za črpanje evropskih skladov


Slovenske NVO so se naučile pridobivati sredstva iz mednarodnih razpisov, saj so si le tako lahko zagotovile obstoj. Danes imajo zato veliko strokovnjakov, visoko usposobljenih za pripravo in vodenje projektov. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se odpirajo številne možnosti za črpanje novih finančnih sredstev iz različnih skladov EU. Obstaja pa realna bojazen, da predvsem srednja in mala podjetja ter predstavnik lokalnih skupnosti virov ne bodo znali izkoristiti ali pa ne bodo usposobljeni za njihovo vodenje in upravljanje.
Sodelovanje NVO v programih, kakor je, denimo, Enotni programski dokument, lahko pripomore k večji konkurenčnosti Slovenije pri črpanju sredstev EU za regionalni razvoj, socialo, razvoj malih podjetij, kmetijstvo in okolje. NVO lahko s svojim znanjem pomagajo predvsem lokalnim skupnostim ter srednjim in malim podjetjem, da bi se konkurenčno borili za kos pogače sredstev EU. Hkrati pa so v Evropski uniji nekateri finančni programi namenjeni izključno udeležbi NVO, zato se bo Slovenija ob ignoriranju potenciala tega sektorja odpovedala precejšnjim razvojnim sredstvom.


NVO so učinkovit način graditve mednarodnega ugleda


Eno od področij, kjer si bo morala Slovenija ugled šele zgraditi, je prav gotovo priprava programov razvojne pomoči, saj je nedavno postala država donatorica. NVO so tudi tukaj državo že prehitele, saj so samostojno začele vzpostavljati neposredno pomoč nekaterim državam v razvoju.
NVO, ki so vključene v številne mednarodne mreže, dobro sledijo dogajanjem v mednarodnem prostoru in v svet pošiljajo informacije o dogajanju v državi. S tem sodelujejo pri oblikovanju mednarodnega ugleda Slovenije. Zato je posledica zagotavljanja pogojev njihovega delovanja tudi doseganje rezultatov enega od razvojnih programov Strategije razvoja Slovenije - uveljavljanja Slovenije v svetu.

Alena Lipavec
povezava do članka


Nevladne organizacije cukajo vlado za rokav


vir: večer, 8.12.2009
tekst: Urška Kereži

23. decembra bo minilo leto dni od srečanja vlade in nevladnih organizacij (NVO), na katerem je predsednik vlade Borut Pahor nevladnike povabil, da pripravijo memorandum slovenskih nevladnih organizacij. Kljub več pozivom nevladne organizacije odgovora vlade še niso prejele. Medtem se je nad sto zvez, društev in zavodov združilo v Koordinacijo nevladnih organizacij in od predsednika vlade zahtevalo odgovor na vprašanja: kdo je odgovoren za sistemski razvoj in sodelovanje z nevladnimi organizacijami, kakšna pooblastila ima in kakšen je njegov program za naslednje leto dni ter katere sklepe je vlada sprejela glede memoranduma. Odgovore so pred časom zaman pričakovali tudi na 3. konferenci nevladnih organizacij, ki jo je organiziralo Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja in katere se je med drugimi udeležil državni sekretar Jožef Školč, zato sedaj Pahorju predlagajo delovno srečanje.

Glasu nevladnikov se ne sliši


Čeprav je premier konec preteklega leta napovedal poglobljeno sodelovanje nove vlade z nevladnimi organizacijami, ga nevladniki še danes zaman cukajo za rokav. Kot prvi korak sodelovanja je predlagal pripravo omenjenega memoranduma, v katerem so nevladniki med drugim predlagali "zmanjševanje brezposelnosti, vzdrževanje aktivnosti in večjo socialno vključenost iskalcev zaposlitve tudi v NVO. Glede na to, da je nevladni sektor kadrovsko podhranjen, kot kažejo vse primerjalne analize, tukaj obstaja realna možnost zaposlovanja. Tako bi izpeljali premik iz produktivnih oblik dela v storitvene. Prav tako bi NVO-ji, ki so v neposrednem stiku z državljani, z njimi lahko ustrezneje in uspešneje komunicirali, kot to trenutno počne vlada. In kot tretje bi lahko vzpodbujali solidarnost, saj je v času krize očitno, da vladni sistem javnih storitev odpoveduje. Mi smo verjetno edina organizirana oblika, ki se že po definiciji ukvarja z zaposlovanjem prostovoljcev, zbiranjem sredstev in fundacijami, akcijami za ranljive skupine...", je ob tem povedal koordinator NVO Goran Forbici.

Urad za nevladne organizacije


Med njihovimi željami je tudi vzpostavitev državnega organa v obliki urada za nevladne organizacije, ki bi imel pristojnosti za sistemski razmislek o razvoju nevladnega sektorja v celoti in ne več parcialno po posameznih ministrstvih, kot se to dogaja sedaj. Hkrati pa bi urad imel dovolj veliko moč, da bi koordiniral vsa druga državna telesa pri izvajanju zastavljene strategije na tem področju. "Glede na širok obseg nalog in pristojnosti bi morala znotraj urada zato delovati močna ekipa strokovnjakov s področja civilne družbe, ekonomije, prava, davkov in še česa. Glede na primerljiv primer Urada za udruge Republike Hrvaške to pomeni, da bi morala takšna ekipa šteti vsaj osem strokovnjakov," še pove Forbici.

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, zadolžen za nevladni sektor, Jožef Školč, je sicer povedal, da je vladni kabinet predlog o ustanovitvi želenega urada za nevladne organizacije dal v medresorsko in koalicijsko usklajevanje, a se je predlog že na koalicijskih znašel na mrtvi točki. "Oziroma povedano drugače, predlogu nasprotujejo na ministrstvu za javno upravo in ministrica Irma Pavlinič Krebs. Kjer pripravljajo tudi gradivo in predloge za področje NVO, a do sedaj mi še niso pripravili ničesar. Zadrega pa je, da naj bi pogovore vodil jaz. A sem brez gradiva." In čeprav je bila že aprila ustanovljena tudi medresorska skupina za reševanje odprtih vprašanj pri sodelovanju vlade in nevladnih organizacij, se ta v tem času še ni sestala. "Kar je samo še en indic več, da se nič ne dogaja," je prepričana Tina Divjak, predstavnica NVO v omenjeni skupini.

Uradnih informacij glede končne odločitve nevladniki tako nimajo, zato so konec prejšnjega tedna tudi pozvali Pahorja, da se z njimi sestane na delovnem srečanju ter pojasni, kako je mogoče, da "vladi niti po pol leta po ustanovitvi ni uspelo sklicati lastne delovne skupine in da je tudi v torek predstavljeni skromni program dela in ciljev novo organizirane Službe za NVO ministrstva za javno upravo precej pod pričakovanji in daleč od prihodnjih napovedi samega ministrstva".

izvirni članek

Položaj nevladnih organizacij v Sloveniji je slab, država je ostala bolj ali manj pri simbolnih zavezah


vir: Dnevnik, 18.04.2009
Tekst: Lucija Dimnik

Ljubljana - Število nevladnih organizacij (NVO) se je v Sloveniji v zadnjih desetih letih močno povečalo - za kar 39 odstotkov. Pri nas tako deluje že več kot 22.000 NVO. Z rastjo nevladnega sektorja se v zadnjih letih niso izboljšali niti pogoji za delovanje nevladnih organizacij. To sta pokazali raziskavi o velikosti, obsegu in vlogi zasebnega nepridobitnega sektorja, ki so ju opravili leta 1996 in 2005. Stagnacija v razvoju nevladnega sektorja se kaže zlasti v zmanjšanju finančnih sredstev, posredno pa tudi v stagnaciji števila zaposlenih v tem sektorju.

Goran Forbici iz Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) ocenjuje, da je položaj na področju nevladnih organizacij pri nas zelo slabo. "Naša država se je že zdavnaj zavezala, da bo nevladni sektor spravila na raven razvitih držav, vendar smo pri tem za zdaj ostali bolj ali manj zgolj pri simbolnih zavezah, na konkretni ravni pa je bilo glede tega storjenega bore malo," je opozoril Forbici.


Inovativne rešitve za mnoge družbene probleme


Tudi sekretarka Irma Mežnarič, na ministrstvu za javno upravo (MJU) odgovorna za sodelovanje z nevladnimi organizacijami, ugotavlja, da je nevladni sektor pri nas dokaj šibek. Hkrati pa opozarja, da bi lahko nevladne organizacije posebno tvorno sodelovale prav zdaj, ko bo zaradi krize veliko ljudi odrinjenih na družbeni rob. NVO lahko pripomorejo k temu, da državljani in državljanke kljub izgubi službe ostanejo še naprej dejavni, prožni in socialno vključeni.

NVO oblikujejo inovativne rešitve za mnoge družbene probleme, predvsem na socialnem in zdravstvenem področju. Ljudem pri tem lahko ponujajo neposredno prilagojene storitve v primerih, kjer so uspešnejše od države. Široko javnost pa obenem ozaveščajo o družbeno pomembnih vprašanjih in spodbujajo diskusijo o teh vprašanjih.

Slovenske nevladne organizacije so vladi že februarja posredovale memorandum, v katerem predlagajo vrsto ukrepov za premostitev globalne krize, pri izvajanju katerih bi v veliki meri lahko sodelovale prav same. Forbici je glede tega dejal, da uradnega odgovora vlade na memorandum še niso prejeli.

Mežnaričeva med drugim opozarja, da Slovenija po deležu prihodkov nevladnih organizacij v BDP močno zaostaja za drugimi državami v svetu. Skupni prihodki nevladnih organizacij pri nas predstavljajo 1,92 odstotka BDP, medtem ko je že leta 1995 povprečni delež prihodkov NVO v 22 državah sveta, ki so sodelovale v zgoraj omenjeni raziskavi, znašal 4,6 odstotka BDP.

Pereč problem je tudi nizek delež zaposlenih v nevladnem sektorju. NVO v veliki meri pri življenju vzdržujejo prostovoljci. Večina, kar 80,6 odstotka nevladnih organizacij, sploh nima zaposlenih. Slovenija se tako po deležu zaposlenih v nevladnem sektorju uvršča med države z najnižjim deležem v Evropi.

V Slovenski filantropiji, kjer se ukvarjajo s promocijo prostovoljstva, imajo 12 redno zaposlenih ljudi. Vendar pa izvršna direktorica te nevladne organizacije Tereza Novak opozarja, da naše okolje z ničemer ne spodbuja zaposlovanja v NVO, čeprav so NVO s kakovostno delovno silo lahko organizacije, ki črpajo sredstva iz EU in drugih virov in še zdaleč niso le porabnice proračunskih sredstev. V danih razmerah je po njenem izjemno težko trajno zaposlovati v NVO, zlasti če so tako kot Slovenska filantropija financirani izključno iz projektov, ki praviloma trajajo le eno leto.


Zgodba o uspehu


Po drugi strani pa je Slovenija dosegla velik uspeh pri črpanju sredstev iz evropskih strukturnih skladov za razvoj nevladnega sektorja. Mežnaričeva je poudarila, da je MJU, ki je pristojno za razvoj in krepitev nevladnega sektorja, kot edini državi v EU uspelo pridobiti sredstva iz evropskih strukturnih skladov za krepitev nevladnega sektorja. Pojasnila je, da jim je uspelo pridobiti 13 milijonov evrov, s temi sredstvi pa poskušajo okrepiti usposobljenost nevladnih organizacij za civilni dialog in za prenos posameznih funkcij ter pooblastil države na NVO ter promovirati vlogo NVO v širši družbi.

NVO se soočajo s težavami tudi pri izvajanju projektov, ki so jih prijavili na evropske razpise, saj je treba zagotoviti od 15 do 40 odstotkov lastnih finančnih sredstev. Pri črpanju strukturnih skladov manjkajočih 15 odstotkov zagotovi država. Ministrstvo za javno upravo pa je za uspešno črpanje NVO zagotovilo dodatne ukrepe: identifikacijo potreb v partnerskem odnosu z NVO, zagonski kapital (predplačila) v višini 20 odstotkov in tehnično pomoč pri pripravi projektov. Kot rezultat skrbno načrtovanih ukrepov so NVO leta 2008 sredstva črpale z 99-odstotno uspešnostjo.

Mežnaričeva ob tem poudarja, da bomo morali za krepitev NVO v prihodnje nujno zagotoviti tudi dodatne domače finančne vire, saj bodo strukturni skladi čez nekaj let usahnili. Če tega ne bomo storili, se nam po njenih besedah lahko zgodi, da bodo rezultati, doseženi s črpanjem sredstev iz strukturnih skladov, izzveneli v vnovično nazadovanje nevladnega sektorja.

Vlada je s sklepom imenovala posebno delovno skupino za nevladne organizacije, ki jo vodi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Jožef Školč. Nevladne organizacije pa opozarjajo, da bi morali pri nas nujno vzpostaviti tudi poseben urad za NVO, kjer bi med drugim analizirali javne politike, ki se nanašajo na razvoj nevladnega sektorja, ter svetovali vladi glede predpisov in politik, ki vplivajo na razvoj NVO.

Na ministrstvu za javno upravo so trenutno za razvojna vprašanja na področju NVO odgovorne štiri uslužbenke. "To se nam zdi nekoliko smešno," je dejal Goran Forbici. Glede tega je pojasnil, da ima Velika Britanija celo posebno ministrstvo za tretji sektor.

Tudi Hrvaška, ki je ekonomsko manj razvita, ima po besedah Forbicija že vrsto let poseben urad, ki je skupaj z NVO pripravil strategijo razvoja nevladnega sektorja v Republiki Hrvaški, in operativni plan, kako bodo to dosegali. "Mi tega nimamo, kar je eden od ključnih problemov pri nas," je opozoril Forbici in dodal, da so vlado že pozvali, naj na ravni vlade ustanovi urad za razvoj nevladnih organizacij.


Državna sredstva prejema le manjšina nevladnih organizacij

 

  • 150milijonov evrov javnih sredstev so leta 2005 za nevladne organizacije prispevale občine in država; od tega so občine prispevale dvakrat več kot država.
  • 2172od skupno več kot 22.000 nevladnih organizacij je istega leta prejelo denar od države.
  • 15.308evrov je povprečni znesek, ki ga je leta 2005 od države dobila posamezna nevladna organizacija.
  • 0,74odstotkeznaša delež zaposlenih v nevladnih organizacijah glede na vso delovno dejavno prebivalstvo v Sloveniji; manjši delež zaposlenih kot Slovenija ima le še Romunija.
  • 8,1odstotka znaša povprečni delež zaposlenih v nevladnem sektorju v državah članicah EU.

 

Kaj označuje pojem nevladne organizacije


Pojma nevladne organizacije (NVO) slovenska zakonodaja še ne pozna. Pravnoinformacijski center nevladnih organizacij pa je sestavil predlog definicije NVO.

  • NVO je organizacija, ki je ustanovljena kot društvo, zavod, ustanova ali v drugi pravno organizacijski obliki.
  • Ni ustanovljena zaradi služenja osebnim ali poslovnim namenom in ciljem.
  • Ustanovljena je prostovoljno, sodelovanje v njej je prostovoljno in običajno zajema prostovoljno delo.
  • Namen in cilj njenega delovanja nista pridobitna.
  • Deluje samostojno, neodvisna je od državnih organov, političnih strank in gospodarskih subjektov.

izvirni članek



Nevladni sektor se mora prepoznati kot ključen partner pri izvajanju različnih politik (intervju)


vir: STA, 23.12.2008
tekst: Vlasta Ivić

Vlada bo spodbujala mehanizme obojestranskega partnerskega odnosa pri izgradnji civilnega dialoga z nevladnim sektorjem, ki ga je treba okrepiti. V tem okviru bo danes tudi sestanek s predstavniki nevladnih organizacij, je v pogovoru za STA dejal Jožef Školč, državni sekretar, zadolžen za področje sodelovanja z nevladnimi organizacijami.

Prva poteza nove vlade na področju civilnega dialoga in nevladnega sektorja je bila postavitev državnega sekretarja, zadolženega za sodelovanje z nevladnimi organizacijami (NVO). To področje je novo, kaj bo vaša naloga?

Prva poteza vlade je zagotovo več kot simbolična, saj je predsednik vlade Borut Pahor potrebo po civilnem dialogu in krepitvi nevladnega sektorja povzdignil na raven, da za to skrbi njegov državni sekretar.

Iz tega logično sledi, da je potrebno določene stvari nevladnega sektorja premakniti z mrtve točke in vzpostaviti civilni dialog. Predsednikova vizija je, da vse rezultira v skupno določene cilje. Temu sledijo vzporedni koraki, kot udeležba NVO in večji vpliv na zakonodajne in druge odločitve vlade, državnega zbora, nenazadnje tudi državnega sveta. Ta je v tem času morda najbolj odprt za pobude NVO.

Tako bo moje delo v čim večji meri promovirati to idejo in poskušati odpirati prostor za uveljavljanje NVO in vzpostavljanje čim bolj "zavezujočih komunikacij" med NVO, ministrstvi in drugimi.

To bo imelo svoj učinek, če bo ostala polna avtonomija nevladnega sektorja. S tega vidika je mogoče napačna predstava, da se lahko neke usmeritve dajejo z vrha. Lahko se postavijo pravno-formalni okviri za ureditev civilnega dialoga, lahko se vzpostavi sistem za dostop do infrastrukturnih pogojev za delovanje NVO, ampak družba bo bogatejša, če bodo nevladne organizacije čimbolj svobodno in avtonomno delovale na področjih njihovega interesa.

Kaj se bo dogajalo v mandatu nove vlade na področju civilne družbe v Sloveniji?

Dialog med nevladnim sektorjem in vlado je, vsaj po oceni nevladnikov, delno zastal. Odprt je ostal obljubljen sporazum med vlado in nevladnim sektorjem iz leta 2004, prav tako vprašanja določenih predpisov s tega področja, zakon o prostovoljstvu.

Polje dela je zelo široko, na eni strani so formalno-pravni okvirji, kjer je mogoče hitro pospešiti sprejemanje predpisov. Predsedniku vlade je veliko do tega, da bi bila civilna družba v celoti vključena v sprejemanje različnih odločitev. Vlada bo spodbujala mehanizme obojestranskega partnerskega odnosa pri izgradnji civilnega dialoga z nevladnim sektorjem, ki ga je treba okrepiti. V tem okviru vlada načrtuje sestanek z nevladnimi strukturami, kot je bil sestanek s sindikati in obrtno zbornico.

V tem mandatu bi radi dosegli, da bi se povečal vpliv posameznih nevladnih organizacij pri sprejemanju določenih predpisov, recimo okoljskih, ravno tako na vseh drugih področjih, v sociali, zdravstvu...

V pobudi nevladnih organizacij so tudi predlogi za ustanovitev sveta za razvoj nevladnih organizacij, urada vlade za nevladne organizacije, sprejem kodeksa pozitivne prakse sodelovanja z interesno javnostjo. Kako si predstavljate delovanje NVO skozi instutucionalni okvir?

Treba je izbrati ustrezno strukturo, ki bo omogočila, da se čim hitreje naredi korak naprej. V kabinetu predsednika vlade ni potrebno prav posebej veliko za to, da lahko vzpostavimo to komunikacijo. Dokončati pa se morajo stvari, ki so ostale na pol poti. Če imamo urade za mladino, za enake možnosti, za narodnosti, zakaj ne bi imeli tudi urada za NVO? Nenazadnje, naši sosedi na Hrvaškem se lahko pohvalijo, da je tovrstni mehanizem pripomogel k razvoju nevladnega sektorja.

Tisto, kar se mi zdi najbolj pomembno, pa je, da se nevladni sektor prepozna kot ključni partner pri izvajanju različnih politik. Zato si želim, da bi ministrstva tudi pri načrtovanju svojih proračunov in politik predvidela instrumente in sredstva za to, da bi nevladni sektor lahko odigral večjo vlogo. To pomeni večje zaposlovanje v nevladnem sektorju, ureditev mehanizmov javnih razpisov, da lahko NVO tudi participirajo.

Kje naj bi dobili finančne vire za delovanje NVO? Po podatkih za leto 2004 smo za NVO namenili 1,9 odstotka BDP, zadnji podatki pa kažejo, da ta delež stagnira ali celo pada. Kakšno je vaše mnenje o tem?

To je odvisno od dogovora med ministrstvi, NVO in koordinacijo, ki jo bomo poskušali vzpostaviti. Sam si ne predstavljam, da bi bilo potrebno najti nove vire. Omogočiti moramo, da lahko na razpisih za sredstva, projekte in izvajanje različnih politik v javnem interesu konkurirajo tudi nevladne organizacije. Da se ne favorizira samo javnega sektorja.

To velja ravno tako za izvajanje določenih solidarnostnih programov, ki jih bo potrebno izvajati v Sloveniji, kajti ni nujno, da se vse izvaja preko javnega sektorja, ampak tudi preko prostovoljnih združenj in drugih NVO. Te so lahko bistveno bolj fleksibilne kot javni sektor.

V Sloveniji je preko 22.000 registriranih subjektov, ki sodijo v nevladni sektor in so različno močni. Če bo več javne pozornosti, bomo videli, da se veliko stvari zgodi mimo politike, mimo gospodarskih subjektov in tudi mimo plačanega javnega sektorja.

Sicer pa je vse to vključeno v koalicijsko pogodbo. Med koalicijskimi partnerji ni bilo nobenega zadržka, da se v tem delu pogodba dopolni. Prvi odzivi NVO so bili, da so z zapisanim zadovoljni in da jim to omogoča razvoj njihovih ambicij.

izvirni članek